contact@haitiwonderland.com+509 36184317

Dekouvri

Panye

Emmanuel Joseph, yon pansè Ayisyen nan kafou etik ak lalwa
Emmanuel Joseph, yon pansè Ayisyen nan kafou etik ak lalwa
Emmanuel Joseph, yon pansè Ayisyen nan kafou etik ak lalwa

Emmanuel Joseph, yon pansè Ayisyen nan kafou etik ak lalwa

Orijinalman moun Bainet, grandi nan Petit-Goâve an Ayiti, Emmanuel Joseph se youn nan figi k ap monte nan entelektyèl ayisyèn nan. Yon avoka, yon etisyen ak yon etidyan doktora nan filozofi nan Inivèsite Sherbrooke (Kanada), karyè li reflete yon angajman solid anvè lajistis, dwa moun ak panse kritik.

Rasin lokal, ouvèti mondyal

Soti nan lekòl piblik ak relijye an Ayiti, Emmanuel Joseph te fè premye eksperyans entelektyèl li nan Lekòl Apostolik Petit-Goâve, anvan li te briye nan Lise Faustin Soulouque. Mwayèn li yo ki ant 8 a 9 sou 10 demontre yon disiplin ak yon rigè estrawòdinè depi li byen jèn. Fòmasyon inivèsitè li te kòmanse nan Fakilte Etnoloji (FE), ak nan Fakilte Dwa ak Ekonomi (FDSE) Inivèsite Leta Ayiti a, kote li te jwenn diplòm li an Novanm 2013. Men, se nan Kanada pwofil li te vin pi klè, notanman nan Inivèsite Kebèk nan Rimouski (UQAR), kote li te jwenn yon metriz nan filozofi/etik an 2020, anvan li ap pouswiv kounye a yon doktora nan Inivèsite Sherbrooke, sou yon tèm osi vas ke li fondamantal: aksyon imanitè kòm yon eksperyans.

Gade tou

Yon chèchè ki gen plizyè rasin

Kòm yon manm aktif nan plizyè rezo rechèch, Emmanuel Joseph afilye ak Ethos (UQAR), Rezo Rechèch sou Sante Popilasyon Kebèk la (RRSPQ), CRIDAQ, ansanm ak Gwoup Retorik ak Agimantasyon Sosyete Filozofi Kebèk la. Pliralite afilyasyon sa a reflete richès enterè entelektyèl li yo, ki touche otan filozofi kontinantal ak analitik ke etik aplike, dwa moun, filozofi lalwa e menm antropoloji politik.

Haïti
Haïti
Haïti

Refleksyon kritik sou gwo pwoblèm kontanporen yo

Jozèf pa fèmen nan mi inivèsite a. Li regilyèman pran lapawòl nan konferans nan Kebèk, Ayiti ak lòt kote sou sijè tankou apropriyasyon kiltirèl, etik èd imanitè ak dekolonizasyon. Atik li a, *Cultural Appropriation: Ethical Issues* (Apwopriyasyon Kiltirèl: Pwoblèm Etik), ko-ekri avèk Dany Rondeau epi pibliye pa L’Harmattan an 2021, montre byen klè dezi li genyen pou l mete filozofi a sèvis lit konkrè yo.

Yon pwofesyonèl ki angaje nan pwodiksyon konesans

Ant 2019 ak 2022, li te yon asistan rechèch nan UQAR. Li te aji tou kòm yon evalyatè ekstèn pou travay akademik nan etik, jesyon ak pèfòmans òganizasyonèl. Kòm asistan nan pwogram metriz nan etik, li te kontribye anpil nan refleksyon sou dinamik kiltirèl ak politik nan sosyete kontanporen yo.

Haïti
Haïti
Haïti

Bousdetid rekonesans ak ekselans

Merit Emmanuel Joseph la pa t pase inapèsi. Li te resevwa yon bous detid doktora nan Inivèsite Sherbrooke (depi 2023), ansanm ak plizyè bous detid ekselans pandan metriz li a, tankou bous detid Marcelle-Drapeau, Des jardins, Servantes de Notre-Dame, ak Ville de Rimouski.

Yon vwa pou pwochen jenerasyon Ayisyen an

Nan ekri li yo tankou nan entèvansyon li yo, menm atravè rezo sosyal li yo, Emmanuel Joseph defann yon etik responsablite, ouvè a entèkiltiralite epi konsyan de eritaj kolonyal yo. Nan yon moman kote Ayiti ap fè fas ak gwo defi sosyal, politik ak edikasyonèl, apwòch entelektyèl li a reprezante espwa: espwa yon panse Ayisyen ki rijid, ankre nan reyalite epi vire anvè lemonn.

Emmanuel Joseph deja depase nivo yon elèv briyan; Jodi a li enkane yon figi ki kanpe kòm yon modèl pou jèn akademik Ayisyen yo. Epi atravè vwayaj eksepsyonèl li a, li dekri pafètman egzistans yon chemen ki mennen nan siksè atravè ekselans. Gras a bèl karyè akademik li, yo konsidere li tou kòm yon moun ki transmèt konesans, yon obsèvatè kritik, epi yon figi enspiran pou jèn yo.

Nan moman ensèten sa yo, trajektwa li fè nou sonje ke panse rete yon fòm aksyon ki konte pami anpil lòt e ke angajman entelektyèl, lè li sensè, ka toujou kontribye pou mete limyè sou sò yon pèp antye k ap kraze nan moman ki pi fènwa yo, epi bay refleksyon solid pou amelyorasyon reyèl avni kolektif nou an.

Pataje
Konsènan otè a
Moise Francois
Moise Francois
Moise Francois

Editè jounalis, powèt ak apranti avoka.

Gade lòt atik Moise Francois
Dorvilien Pierre Richel

Mes félicitations pour cet article !

20 Me 2025 | 10:27:14 PM
Kite yon kòmantè

Dènye piblikasyon yo

Newsletter

Abòne ak bilten nou an pou w rete enfòme de tout aktivite nou yo ak aktyalite sou Ayiti.

Jacmel:vil ayisyèn ki gen istwa ki lye ak liberasyon Amerik Latin

Jacmel se yon vil ki sitiye sou kòt sid Ayiti, plis presizeman nan depatman sidès la. Jiska jounen jodi a, vil la se yon kote ki renome pou achitekti kolonyal li ki byen prezève ak pou richès patrimwàn istorik li, ansanm ak karnaval li, youn nan pi popilè nan Karayib la. Jacmel se youn nan pi ansyen vil Ayiti. Gen kèk istoryen ki di ke li te egziste depi tan Tainyo, premye moun ki te abite zile a, ki te viv la depi avan Kristòf Kolon ak kolon li yo rive an 1492. Anvan li te vin Jacmel, vil sa a nan sidès Ayiti te rele Yakimel. Chanjman non Jacmel te fèt pa fransè yo pandan yo te kolonyalize pati lwès zile Espanyòl la. Pandan ane yo, Jacmel te tounen yon vil kote viv byen melanje ak bèlte lanmè a, nan kè vizitè li yo. Yo viv nati a an plen, epi lanmè a rete yon sous lajwa pandan tout jounen an. Jacmel ofri tout sa a, anplis pase li ki gloriye li kòm yon kote kle nan gwo istwa Ayiti. Avèk cham inik li, Jacmel se youn nan vil ayisyèn ki ka kite yon mak sou moun. Nan ane 50 ak 60 yo, jiska kòmansman ane 80 yo, Jacmel te youn nan destinasyon touristik ki pi popilè nan Karayib la akoz repitasyon li kòm yon vil ki gen bèlte ak gras natirèl ki pa t’ san rezon. Pandan tan sa yo, kòt Jacmel la te akeyi bato de kwazyè chaje ak tourist ki te vini soti nan tout kwen nan mond lan. Epi se tou pandan tan sa yo, ke Jacmel te youn nan vil ki te pi aktif nan komès nan Ayiti, youn nan vil ki te pi pwospè ekonomikman nan peyi a, sitou paske de gwo afluk tourist ki te vizite li regilyèman.

Dènye piblikasyon yo

Istwa

Istwa

Premye nasyon nwa ki te libere tèt li anba esklavaj ak pran endepandans nan men Lafrans an 1804 e ki te enfliyanse lòt mouvman liberasyon atravè mond lan, enspire lit pou libète ak egalite.

Bote natirèl

Bote natirèl

Ayiti beni ak peyizaj natirèl espektakilè, ki gen ladan plaj sab blan, mòn ak divèsite biyolojik rich.

Eritaj

Eritaj

Ayiti gen yon eritaj istorik rich, ki gen ladan sit tankou Sitadèl Laferrière ak Palè Sans-Souci, ki nan lis UNESCO Mondyal Eritaj.

Kilti

Kilti

Ayiti gen yon kilti rich ak divèsifye, enfliyanse pa eleman Afriken, Ewopeyen yo ak endijèn. Mizik, dans, atizay ak kizin ayisyen yo selebre atravè lemond.

  • +
    • Piblikasyon