Kisa 17 Oktòb reprezante pou Ayiti?
Poukisa 17 Oktòb la grave nan kè Ayisyen yo? Asasina brital Jean-Jacques Dessalines la revele sekrè fènwa jèn repiblik la. Istwa ou bezwen konnen an.
17 Oktòb okipe yon plas trajik men fondamantal nan listwa Ayiti. Dat sa a make asasina Jean-Jacques Dessalines, fondatè nasyon Ayisyen an ak premye anperè sou non Jacques I.
Ki moun ki te Jean-Jacques Dessalines?
Jean-Jacques Dessalines rete youn nan figi ki pi ikonik nan listwa Ayiti. Li te fèt esklav ozanviwon 1758, li te monte pou l vin lidè militè ki te konsolide endepandans Ayiti an 1804, sa ki te fè peyi a premye repiblik Nwa lib nan mond lan ak premye nasyon nan Amerik yo ki te aboli esklavaj pou tout tan.
Dessalines te renome pou:
- Kouraj militè eksepsyonèl li nan batay kont fòs kolonyal franse yo
- Wòl desizif li nan batay Vertières an Novanm 1803
- Pwoklamasyon istorik li sou endepandans Ayiti a nan dat 1ye janvye 1804
- Vizyon li pou yon nasyon Nwa souveren ak endepandan
Sikonstans Asasina a
Nan dat 17 oktòb 1806, Dessalines te pran nan yon anbiskad nan Pont-Rouge, toupre Pòtoprens, pandan li t apral siprime yon revòlt nan sid la. Asasina li a te rezilta yon konplo òkestre pa lòt jeneral Ayisyen, sitou Alexandre Pétion ak Henri Christophe, ki te opoze ak stil gouvènans otoritè li a ak politik agrikòl radikal li yo.
Trayizon entèn sa a te revele gwo tansyon ki te deja egziste nan jèn nasyon an, apèn dezan apre endepandans li. Yo te miltile kò Dessalines epi abandone l sou yon plas piblik, yon senbòl brital nan fen yon epòk.
Eritaj Dessalines pou Ayiti Modèn
Malgre kontwovès ki te antoure rèy otoritè li a, Dessalines rete yon senbòl pwisan pou pèp Ayisyen an:
Yon ewo nasyonal: Li konsidere kòm vrè achitèk endepandans Ayisyen an, sila ki te gen kouraj pou kraze definitivman ak Lafrans kolonyal la.
Im nasyonal la: "La Dessalinienne," im nasyonal Ayiti a, adopte an 1904, pote non li epi onore memwa li.
Yon senbòl rezistans: Dessalines reprezante rezistans kont opresyon ak lit pou diyite pèp Nwa a, yon mesaj ki toujou rezone jodi a.
Yon figi konplèks: Istoryen yo kontinye deba sou eritaj li, ant metòd brital li yo ak vizyon li pou yon Ayiti souveren ak endepandan.
Kijan Ayiti Komemore 17 Oktòb
Chak ane, 17 Oktòb se yon opòtinite pou Ayisyen yo reflechi sou istwa nasyonal yo. Seremoni ofisyèl yo fèt nan Pont-Rouge, kote asasina a te fèt la, kote yo depoze kouwòn flè. Deba istorik, konferans, ak pwogram edikasyonèl raple nouvo jenerasyon yo sakrifis Dessalines.
Komemorasyon sa a envite tou yon refleksyon pi laj sou divizyon entèn ki make Ayiti depi premye jou endepandans li yo, yon tèm ki malerezman rete enpòtan jodi a.
Poukisa 17 Oktòb la Rete Enpòtan Jodi a
Plis pase de syèk apre lanmò li, Dessalines rete yon figi santral nan idantite ayisyèn nan. 17 Oktòb la raple Ayisyen yo:
- Pri endepandans ak libète
- Danje divizyon nasyonal la
- Enpòtans inite nan bati yon peyi solid
- Nesesite pou prezève souverènte ayisyèn nan
Nan yon kontèks kote Ayiti kontinye ap fè fas ak anpil defi politik, ekonomik ak sosyal, memwa Dessalines la sèvi kòm yon rapèl ke nasyon an deja simonte difikilte ekstraòdinè epi li posede nan tèt li resous pou rebati.
Yon Dat ki Grave nan Memwa Kolektif
17 Oktòb 1806 make yon pwen chanjman trajik nan listwa Ayiti, fen bridsoukou rèv fondatè li a. Men dat sa a senbolize tou rezistans yon pèp ki, malgre difikilte yo, kontinye leve kanpe epi goumen pou avni yo. Lè Ayisyen yo sonje Dessalines, yo onore non sèlman yon nonm, men lide libète ak diyite li te goumen pou li pandan tout lavi li.