contact@haitiwonderland.com+509 36184317

Dekouvri

Panye

Ayiti Liv" se yon platfòm souyiti Liv: Yon Inisyativ Dijital Pou Konsèvasyon Eritaj Literè Ayisyen
Ayiti Liv  se yon platfòm souyiti Liv: Yon Inisyativ Dijital Pou Konsèvasyon Eritaj Literè Ayisyen
Ayiti Liv se yon platfòm souyiti Liv: Yon Inisyativ Dijital Pou Konsèvasyon Eritaj Literè Ayisyen

Ayiti Liv" se yon platfòm souyiti Liv: Yon Inisyativ Dijital Pou Konsèvasyon Eritaj Literè Ayisyen

" Ayiti Liv" yon plaffòm entènèt ki dedye sèlman pou pwomosyon literati ayisyen. Li pral fonksyonèl a pati de 1 Me 2025, epi li pral gen anviwon 300 gwo travay literè ayisyen, ekri pa plis pase 70 otè. Aksè gratis nèt ap bay piblik la pandan faz lansman an.

Jean Venel Casseus, youn nan inisyatè platfòm nan, eksplike ke inisyativ sa a te fèt pou ranpli yon vid enpòtan, e pwojè sa a ap pote pa li menm ansanm ak yon ekip pasyone sou literati ayisyen.

Yon Nesesite

Nan Ayiti, mank de bibliyotèk se toujou yon gwo defi nan sistèm edikatif la. Kilti jèn yo souvan afekte anpil pa mank sa a ki klè. Kriz sekirite a ki frape Pòtoprens, kapital Ayiti a, jwe yon gwo wòl nan degradasyon sistèm edikatif ayisyen an, sa ki fè mank sa a vin pi grav. Fas ak mank sa a, yon gwoup moun byen okouran deside aji pou ofri yon altènatif serye pou moun ki swaf aprann plis sou literati ayisyen. Nan sans sa a, bibliyotèk dijital sa a ki dedye sèlman a ekriven peyi a, se yon bèl akèy.

Gade tou

Poukisa Pwojè Sa a Te Kòmanse?

Ide Ayiti Liv sòti nan konstate sa a ki fèk ap parèt kote bibliyotèk aksesib yo prèske pa egziste nan Ayiti. Jean Venel Casseus eksplike: "Eta ayisyen an pa janm pran vrèman an men kesyon fòmasyon entèlektyèl jèn yo. Nan peyi kote yo kwè nan wòl fondamantal liv nan devlopman endividi a, chak katye gen yon bibliyotèk. Nan Ayiti, kèk depatman pa menm gen yon espas kote moun ka chita li ak reflechi. Sepandan, klib amizman yo plizyè." Fas ak sitiyasyon sa a, ekip Ayiti Liv chwazi sèvi ak zouti dijital pou ofri yon solisyon ki ka aksesib pou tout moun. Platfòm www.ayitiliv.com konsa fèt, avèk objektif pou bay aksè san limit a travay ekriven ayisyen yo, pandan li fè kilti ayisyen plis aksesib e vizib atravè lemond.

Fòs Viv Dèyè Pwojè a

Ayiti Liv soutni pa yon ekip kat moun: Jean Venel Casseus, Kerbson Louis (enjenyè), France Medeley Guillou, ak Sophia Mésius. Yo mete tout efò yo ansanm pou bay lavi a pwojè ambisyè sa a. Objektif yo senp: ofri chak jèn ki gen yon telefòn entèlijan opòtinite pou jwenn richès travay literè ayisyen yo, kèlkeswa kote yo ye. Ekip la ap travay san pran souf, "de jou tankou de nuit," jan Jean Venel Casseus mete aksan sou li, pou asire dirabilite ak aksè platfòm nan.

Pitye ​​oswa travay yon vye nanm kraze anba pwa yon egzistans ki gou tankou absent
Pitye ​​oswa travay yon vye nanm kraze anba pwa yon egzistans ki gou tankou absent

Pitye ​​oswa travay yon vye nanm kraze anba pwa yon egzistans ki gou tankou absent

Mo kriz la gen yon kantite enfini siyifikasyon. Pa gen entansyon revele yo tout apremidi sa a. Sepandan, gen kèk klarifikasyon ki nesesè. Yon timoun paran yo pa gen ase kòb nwèl sa a pou achte l yon poupe Little Black Mermaid lanse yon kolè epi fèmen tèt li nan chanm li san li pa manyen manje l pou jounen an. Yon ti gason yon vwazen te anpwazonnen chen toudenkou pou l te tire revanj oswa apre li te pran laraj, li te pèdi yon zanmi fidèl lannwit lan, antre nan kriz. Finalman, yon sosyete nan priz tout kalite chanjman epi ki gen lidè yo san kolòn vètebral, petèt pwolonje nan yon gwo kriz. Nan premye ka a, jenn fi a boude atire atansyon a nan paran li yo nan lòd yo santi yo apresye pa timoun laj li nan lekòl la oswa nan katye a. Jodi a, anviwon trant minit negosyasyon yo kapab ase pou jwenn yon solisyon dirab. Nan tan mwen an, kèk kou byen file nan senti a ta mete yon fen nan kapris sa a. Men, limanite ap evolye, yo di. Nan dezyèm ka a, ti gason sa a ka souri ankò apre kèk semèn. Li bezwen yon ti atansyon epi, pwobableman, yon lòt chen. Kòm Stendhal ta di, sèlman pasyon triyonf sou pasyon. Nan dènye ka a, sosyete sa a dirije pa inepts se souke nan nwayo li yo. Enstitisyon li yo ka dezentegre youn pa youn. Fòs vivan yo fonn nan pa gen tan. Sitiyasyon sa a kreye yon tsunami sosyete ki detwi tout lavi nan kominote sa a. Se vre wi yon kriz. Kriz la nan pwen de vi sa a konstitye yon sitiyasyon alarmant, dezespere nan egzistans la nan yon kominote kote pa gen anyen k ap mache byen. Dezòd ap gouvènen siprèm la. Sans nan lavi a disparèt. Moun nan ka pran priyorite sou kominote a. Tout moun ap eseye rezoud pwoblèm yo san yo pa enkyete sou lòt moun. Vwazen ki pi pre a rlege ane limyè lwen. Ki jan yo ale nan kreyasyon? Ki jan nou ka kontinye vin ansent lòt? Ki jan atis la ka absòbe gwo dekourajman kolektif sa a kòm yon sous motivasyon? Se kesyon sa yo mwen bezwen reponn. Yon atis wè ak santi sa mòtèl òdinè pa ka menm imajine nan yon lavi de mil ane. Li kreye pou denonse, lè konsyans li kòm yon moun ap revòlte. Li egzalte ewo yo oswa peyi a selon santiman li. Li chante nan bote nan yon fanm irézistibl, kaptivan oswa lèd resplende. Li ka sèvi ak dezolasyon ki antoure a tou pou l bay lavi yon sans. Kreye nan literati tankou nan boza an jeneral pa depann de sitiyasyon an. Zak kreyasyon an depann de dispozisyon kreyatè a. Evènman yo paralize kèk ak galvanize lòt. Kreye se agreyab. Se poutèt sa tout moun jwi selon fantasy yo. Ekri ouvri pòt pou chanje. Ekriven an pran yon gade diferan nan mond lan. Lè li mete tèt li nan reyalite li anbeli li, fè li pi bon oswa efreyan selon mesaj li gen entansyon pataje. An tou, avèk li lavi pa janm estatik. Ekri se mete mond lan nan yon bokal pou eksplore linivè a. Atis la reflechi sou travay li nan tout move tan. Oswald Durand te kontan wè bèl kò Choucoune nan obsèvatwa sekrè li a. Musset, nan lòt men an, te nan doulè ekri sou lannwit Oktòb li. Kanta Dany Laferrière, nan ekzil, li dekri laterè diktati Divalye a ak neglijans jèn fi nan katye li a nan monn vyolan e danjere sa a. Alafen, ekriven an ap viv nan yon sosyete ak valè ke li pataje oswa ou pa. Yo kondisyone egzistans li oswa yo pa gen okenn enfliyans sou li. Nan plizyè fason, mond lan ki antoure sèvi kòm laboratwa li. Li fè eksperyans li yo la. Li pran yon nouvo gade nan mond lan, chire, dezagre, melankoli, vyolan, plen ak anmè depann sou atitid li. Pitié se travay yon vye nanm kraze anba pwa yon egzistans ki gou absent. Jenn Mike Bernard Michel ap viv sou ekspeditif ak manti. Men lavi yo tonbe sou li ak vyolans endèskriptibl. Malè anbrase l lajounen kou lannwit. Se poutèt sa nou ta dwe abandone? Musset te renmen di: “nonm se yon apranti, doulè se mèt li. E pesonn pa konnen tèt li jiskaske li fin soufri. » Atis la dwe pwodui anba tout syèl. Sa a se vokasyon li. Moun enkonpetan ki sou pouvwa a, bandi legal oswa otowout, gwo pri lavi a, chomaj, kè kase se tout bagay ki sousi pou li. Si se vre ke yon vant grangou pa gen zòrèy, reyalite a rete ke li kenbe sèvo a alèt. Non, li ankouraje l ’nan pwen nan kreye travay intemporel. Mesye Mercy, ou gen yon avni briyan devan ou. Travay Jean Rony Charles, liv la disponib nan Éditions Repérage.

Wòl Enpòtan Literati nan Kontèks Ayisyen an

Dapre inisyatè Ayiti Liv yo, literati gen yon wòl fondamantal nan devlopman moun ak sosyete a. Li gen de aspè esansyèl: kreyatif ak kritik. Literati pèmèt moun reve nan romans ak pwezi, men li pèmèt tou reflechi sou reyalite pwòp moun nan atravè esè ak travay akademik. Nan yon peyi tankou Ayiti, kote defi sosyal ak ekonomik yo anpil, Ayiti Liv vle ofri yon espas refleksyon ak yon zouti pou fòme sitwayen ki ka panse kritikman ak konstriktivman. "Pli anpil sitwayen nou genyen ki ka panse avèk rigè, ni nan syans ni nan atizay, se plis nap fòme endividi ki gen nanm ak konviksyon pwofon," ajoute Jean Venel Casseus.

Anbisyon Pou Lavenir

Ekip Ayiti Liv gen gwo espwa pou avni bibliyotèk dijital sa a. Pi gwo swè yo se pou pwojè sa a depase efò yo menm epi vin tounen yon veritab patrimwàn kiltirèl, aksesib pou tout jenerasyon kap vini yo. Yo swete ke platfòm nan pa sèlman yon zouti lekti, men li vin tounen yon vrè motè pou transfòmasyon entèlektyèl ak sosyal nan Ayiti.

Ayiti Liv, plis pase yon bibliyotèk dijital senp, se yon espwa pou kilti ayisyen an. Atraver inisyativ sa a, ekip la vle reenvante aksè a literati ak panse kritik, ofri jèn ayisyen yon pòtay pou konprann pi byen idantite yo ak lavni yo.

Nan yon peyi kote aksè a liv ap vin pi limite, kote menm Bibliyotèk Nasyonal Ayiti pa plis nan men otorite ayisyen, e kote plis jèn gen aksè a telefòn entèlijan, enpòtans bibliyotèk dijital sa a pa bezwen okenn demonstrasyon.




mete tout efò yo ansanm pou bay lavi a pwojè ambisyè sa a. Objektif yo senp: ofri chak jèn ki gen yon telefòn entèlijan opòtinite pou jwenn richès travay literè ayisyen yo, kèlkeswa kote yo ye. Ekip la ap travay san pran souf, "de jou tankou de nuit," jan Jean Venel Casseus mete aksan sou li, pou asire dirabilite ak aksè platfòm nan.

Wòl Enpòtan Literati nan Kontèks Ayisyen an

Dapre inisyatè Ayiti Liv yo, literati gen yon wòl fondamantal nan devlopman moun ak sosyete a. Li gen de aspè esansyèl: kreyatif ak kritik. Literati pèmèt moun reve nan romans ak pwezi, men li pèmèt tou reflechi sou reyalite pwòp moun nan atravè esè ak travay akademik. Nan yon peyi tankou Ayiti, kote defi sosyal ak ekonomik yo anpil, Ayiti Liv vle ofri yon espas refleksyon ak yon zouti pou fòme sitwayen ki ka panse kritikman ak konstriktivman. "Pli anpil sitwayen nou genyen ki ka panse avèk rigè, ni nan syans ni nan atizay, se plis nap fòme endividi ki gen nanm ak konviksyon pwofon," ajoute Jean Venel Casseus.

Anbisyon Pou Lavenir

Ekip Ayiti Liv gen gwo espwa pou avni bibliyotèk dijital sa a. Pi gwo swè yo se pou pwojè sa a depase efò yo menm epi vin tounen yon veritab patrimwàn kiltirèl, aksesib pou tout jenerasyon kap vini yo. Yo swete ke platfòm nan pa sèlman yon zouti lekti, men li vin tounen yon vrè motè pou transfòmasyon entèlektyèl ak sosyal nan Ayiti.

Ayiti Liv, plis pase yon bibliyotèk dijital senp, se yon espwa pou kilti ayisyen an. Atraver inisyativ sa a, ekip la vle reenvante aksè a literati ak panse kritik, ofri jèn ayisyen yon pòtay pou konprann pi byen idantite yo ak lavni yo.

Nan yon peyi kote aksè a liv ap vin pi limite, kote menm Bibliyotèk Nasyonal Ayiti pa plis nan men otorite ayisyen, e kote plis jèn gen aksè a telefòn entèlijan, enpòtans bibliyotèk dijital sa a pa bezwen okenn demonstrasyon.

Pataje
Konsènan otè a
Moise Francois
Moise Francois
Moise Francois

Editè jounalis, powèt ak apranti avoka.

Gade lòt atik Moise Francois
Kite yon kòmantè

Dènye piblikasyon yo

Newsletter

Abòne ak bilten nou an pou w rete enfòme de tout aktivite nou yo ak aktyalite sou Ayiti.

Jou Ferye an Ayiti

Ayiti, pèl Zantiy yo, se yon peyi ki rich nan istwa ak kilti. Jou ferye piblik li yo se moman selebrasyon, komemorasyon ak refleksyon sou sot pase bèl pouvwa li yo. Chak dat gen yon siyifikasyon espesyal, plonje Ayisyen nan yon atmosfè fèstivite ak memorab. b~1ye janvye: Jounen Endepandans Nasyonal ak Nouvèl Ane~b 1ye janvye se yon jou doubl espesyal an Ayiti. Yon bò, se Jounen Endepandans Nasyonal la, ki komemore viktwa esklav ayisyen yo sou fòs kolonyal franse yo an 1804. Yon lòt bò, se lavèy nouvèl ane a, ki make kòmansman yon nouvo ane ki chaje ak pwomès ak lespwa. b~2 Janvye: Fèt Zansèt yo~b 2 janvye dedye a memwa zansèt yo. Se yon opòtinite pou Ayisyen sonje rasin yo, selebre eritaj kiltirèl ki pase de jenerasyon an jenerasyon. b~Fevriye: Kanaval, Lendi Gras, Madi Gras, Mèkredi Sann~b Mwa fevriye a make pa Kanaval, youn nan fèstivite ki pi kolore e ki pi dinamik ann Ayiti. Lari yo ranpli ak parad, mizik vivan ak dans sovaj. Mardi Gras se akimilasyon kanaval, ki te swiv pa sann Mèkredi, ki make kòmansman Karèm la. b~Avril: Pak, Jedi Sant, Vandredi Sen~b Selebrasyon Pak ann Ayiti gen ladann tradisyon relijye Jedi Gran ak Vandredi Sen. Se yon moman lapriyè ak refleksyon pou anpil Ayisyen. b~1 Me: Jounen Agrikilti ak Travay~b 1ye me dedye pou selebre travay ak enpòtans agrikilti nan lavi peyi a. Se yon opòtinite pou rekonèt efò travayè yo ak mete aksan sou sektè agrikòl la. b~18 me: Festival Drapo~b Jounen Drapo a selebre drapo ayisyen an, yon senbòl endepandans ak fyète nasyonal la. Ayisyen onore koulè yo epi sonje kouraj zansèt yo nan batay pou libète. b~23 me: Jounen nasyonal souverènte~b Jou sa a komemore rekonesans souverènte ayisyen an pa Frans an 1805. Se yon moman fyète nasyonal ak reyafime endepandans. b~Me - Out: Asansyon~b Asansyon an selebre ant Me ak Out, yon festival relijye ki make Asansyon Jezikri nan syèl la. b~Jen: Fèt Dye~b Fèt Dye, ke yo rele tou fèt kò ak san Kris la, se yon selebrasyon relijye enpòtan nan mwa jen. b~15 out: Sipozisyon Mari~b Sipozisyon Mari a se yon jou fèt kretyen ki make Asansyon Vyèj Mari a nan syèl la. Li fete ak ferve an Ayiti. b~20 septanm: anivèsè nesans Jean-Jacques Dessalines~b Dat sa a komemore nesans Jean-Jacques Dessalines, youn nan zansèt fondatè Ayiti yo e yon lidè kle nan lit pou endepandans la. b~17 oktòb: Lanmò Desalin~b 17 oktòb se yon jou komemorasyon lanmò Jean-Jacques Dessalines, ki raple enpak li sou istwa ayisyen an. b~1ye novanm: Jou tout Sen ~b Jou tout Sen se yon jou fèt relijye ki onore tout sen, selebre ak lapriyè ak vizit nan simityè. b~2 Novanm: Jou Mouri~b Jounen tout nanm yo se yon opòtinite pou rann omaj a moun ki mouri yo nan dekore tonm ak patisipe nan seremoni relijye yo. b~18 novanm: Komemorasyon batay Vertières~b Jou sa a onore viktwa desizif ayisyen an nan batay Vertières an 1803, ki te make fen okipasyon fransè a. b~Desanm 5: Jounen Dekouvèt~b 5 desanm selebre dekouvèt zile a pa Christopher Columbus an 1492. b~25 desanm: Nwèl~b Selebrasyon Nwèl ann Ayiti make pa reyinyon fanmi, manje fèt ak tradisyon relijye. Jou ferye ann Ayiti se pi plis pase repo nan lavi chak jou; sa yo se moman ki enkòpore nanm ak rezistans nan yon pèp. Chak selebrasyon bay yon opòtinite pou reyini ansanm, sonje sot pase a epi gade nan lavni ak espwa ak detèminasyon.

Dènye piblikasyon yo

Istwa

Istwa

Premye nasyon nwa ki te libere tèt li anba esklavaj ak pran endepandans nan men Lafrans an 1804 e ki te enfliyanse lòt mouvman liberasyon atravè mond lan, enspire lit pou libète ak egalite.

Bote natirèl

Bote natirèl

Ayiti beni ak peyizaj natirèl espektakilè, ki gen ladan plaj sab blan, mòn ak divèsite biyolojik rich.

Eritaj

Eritaj

Ayiti gen yon eritaj istorik rich, ki gen ladan sit tankou Sitadèl Laferrière ak Palè Sans-Souci, ki nan lis UNESCO Mondyal Eritaj.

Kilti

Kilti

Ayiti gen yon kilti rich ak divèsifye, enfliyanse pa eleman Afriken, Ewopeyen yo ak endijèn. Mizik, dans, atizay ak kizin ayisyen yo selebre atravè lemond.

  • +
    • Piblikasyon