Drapo ayisyen an se pi plis pase yon senp senbòl nasyonal: li se yon temwayaj vivan nan batay pou endepandans ak idantite Ayiti. Li fèt nan mitan yon revolisyon kont kolonizasyon franse, li pote nan li valè libète, kouraj ak inite ki karakterize nasyon ayisyen an. Ann plonje nan istwa kaptivan drapo icon sa a.
Istwa drapo ayisyen an soti nan 18 me 1803, jou lidè revolisyonè ayisyen yo te rankontre nan Kongrè Akayè a, yon etap enpòtan nan demand endepandans la.
Dapre lejand, Jean-Jacques Dessalines, youn nan lidè revolisyon an, te pran yon drapo fransè epi li chire bann blan an, senbòl opresyon kolonyal la, pou kenbe bann ble ak wouj sèlman. Lè sa a, de koulè sa yo te koud ansanm pa Catherine Flon, yon figi ewoyik nan listwa Ayiti, pou reprezante inite ant nwa ak milat nan batay pou libète.
- Dat kle: 18 me kounye a selebre chak ane kòm Jou Drapo an Ayiti.
- Kote istorik : vilaj Akayè konsidere kòm bèso drapo ayisyen an.
Drapo ayisyen an sibi plizyè modifikasyon depi kreyasyon li, ki reflete devlopman politik peyi a:
1. 1803: Premye drapo a, ble ak wouj, te fèt pou senbolize inite.
2. 1805: Apre pwoklamasyon endepandans lan, Desalin mete yon drapo nwa ak wouj, ki asosye ak Anpi ayisyen an.
3. 1820: Ble ak wouj yo re-entwodwi anba prezidans Jean-Pierre Boyer, ki make retounen nan repiblik la.
4. 1936: Ajoute anblèm nasyonal la (yon pye palmis anlè ak bouchon frijyen an epi ki antoure pa kanon) sou yon bann blan nan sant drapo ble ak wouj la vin ofisyèl.
Jodi a, drapo ble ak wouj ak anblèm nasyonal la se yon senbòl inite ak souverènte rekonèt atravè mond lan.
- 1803 : Ane kreyasyon premye drapo ayisyen an.
- 2 koulè prensipal: ble ak wouj.
- 1 anblèm: ofisyèlman entegre an 1936.
- 18 me: Dat dedye a selebrasyon an nan drapo a, tou make Jounen Inivèsite.
Drapo ayisyen an se yon senbòl fyète ak istwa, plizyè milyon ayisyen selebre chak ane.
Drapo ayisyen an pa limite nan fwontyè peyi a. Vreman vre, li te enspire mouvman liberasyon atravè mond lan, senbolize rezistans ak demand jistis.
Nan Amerik Latin nan, patisipasyon Ayiti nan lit pou endepandans plizyè nasyon ranfòse wòl li kòm modèl nan rezistans kont opresyon. Jodi a, dyaspora ayisyen an kontinye balanse drapo sa a ak fyète nan rasanbleman kiltirèl ak politik atravè lemond.
Istwa drapo ayisyen an se yon temwayaj pwisan nan batay pou libète ak egalite. Chak 18 me, Ayisyen atravè lemond reyini ansanm pou onore senbòl sa a epi sonje enpòtans inite nasyonal la.
Kit ou ann Ayiti, kit se yon lòt kote, drapo ble ak wouj la envite ou selebre lespri rezistans ak solidarite ki defini pèp ayisyen an. Si w vle konnen plis sou istwa a oswa pataje anekdot ou yo, kite yon kòmantè!
Pataje
Konsènan otè a
Appolon Guy Alain
Appolon Guy Alain
Full Stack Developer, Créatif, expérimenté, passionné des nouvelles technologies et de l’art.
Premye nasyon nwa ki te libere tèt li anba esklavaj ak pran endepandans nan men Lafrans an 1804 e ki te enfliyanse lòt mouvman liberasyon atravè mond lan, enspire lit pou libète ak egalite.
Bote natirèl
Ayiti beni ak peyizaj natirèl espektakilè, ki gen ladan plaj sab blan, mòn ak divèsite biyolojik rich.
Eritaj
Ayiti gen yon eritaj istorik rich, ki gen ladan sit tankou Sitadèl Laferrière ak Palè Sans-Souci, ki nan lis UNESCO Mondyal Eritaj.
Kilti
Ayiti gen yon kilti rich ak divèsifye, enfliyanse pa eleman Afriken, Ewopeyen yo ak endijèn. Mizik, dans, atizay ak kizin ayisyen yo selebre atravè lemond.
Merci pour ce document. Tres instructif.
16 Me 2025 | 09:33:22 PM