contact@haitiwonderland.com+509 36184317

Dekouvri

Panye

UNESCO, Fondasyon Jazz Ayiti a ak MCC a mete tèt ansanm pou Kreyol Jazz
UNESCO, Fondasyon Jazz Ayiti a ak MCC a mete tèt ansanm pou Kreyol Jazz
UNESCO, Fondasyon Jazz Ayiti a ak MCC a mete tèt ansanm pou Kreyol Jazz

UNESCO, Fondasyon Jazz Ayiti a ak MCC a mete tèt ansanm pou Kreyol Jazz

Lendi 28 avril 2025 la, UNESCO, reprezante pa Mesye Éric Voli Bi, Direktè Fondasyon Jazz Ayiti a an Ayiti, pa Madanm Milena Sandler, Direktè Fondasyon Jazz Ayiti a, ak Mesye Joel Widmaier, Direktè Atistik PAP Jazz, ansanm ak Ministè Kilti ak Kominikasyon an, pa Madanm Stéphanie Saint-Louis, Direktè Afè Kiltirèl nan MCC a, te fè yon konferans pou laprès nan lokal UNESCO a nan ri Geffrard, nan Pétion-Ville. Pandan dènye a, yo te anonse inyon yo pou pwomosyon Kreyol Jazz la.

Rezime

Konferans sa a te okazyon tou pou lanse yon festival ki pral dewoule soti 29 avril pou rive 3 me nan Pétion-Ville, Jakmèl ak Kap-Ayisyen. Sa a pa sèlman yon okazyon pou selebre Jounen Entènasyonal Jazz la nan dat 30 avril la, men tou pou òganize gwo diskisyon sou Jazz Kreyòl la an jeneral. Se poutèt sa yon konferans entènasyonal sou mizik sa a, ki fè pati patrimwàn mizikal Ayisyen an, pral dewoule nan dat 29 avril la sou tèm nan: "Djaz Kreyol, plizyè idantite, mache, yon jan mizikal." Sa ap yon okazyon pou reyini ekspè, mizisyen, pwodiktè, chèchè, difizè ak lòt enstitisyon ki soti nan mond kreyòl la pou eksplore an pwofondè jan mizikal sa a, ki gen merit pou l rasanble, pi lwen pase divèsite ki deja egziste yo (Vodou Jazz, Maloya Jazz, Biguine Jazz, Jazz Ka, Karayibyen Jazz, elatriye), mond frankofòn nan alantou vektè inik sa a. Objektif la se pou eksplore posiblite pou ba li plis vizibilite, eksplwate potansyèl ekonomik li epi dekouvri pakèt opòtinite li ta ka ofri Ayiti ak rès mond lan ki pale kreyòl.

Haïti
Haïti
Haïti

Festival sa a pral yon okazyon tou pou bay djaz lavi pou yon dezyèm fwa, apre festival PAP Jazz la ki te fèt mwa pase a, nan yon peyi k ap fè fas ak difikilte politik ak sekirite.

Djaz Kreyol la, ki se fwi kreyativite Ayisyen an tou, dapre òganizatè yo, ka kontribye nèt ale nan amelyore imaj Ayiti. Se poutèt sa yo te pwofite selebrasyon mondyal jan mizikal sa a pou yo kòmanse yon bon refleksyon sou benefis Djaz Kreyòl la ka pote pou Ayiti.

Madan Stéphanie, ki t ap pale nan non Minis Patrice Delatour, te deklare nan konferans lan kijan Ministè Kilti ak Kominikasyon an te kwè nan pwojè sa a, ki gen pou objektif non sèlman pou fè pwomosyon kilti mizikal ayisyèn nan, men tou lang kreyòl la, yon vrè zouti pou reprezante pèp Ayisyen an. Li te ensiste tou ke pwojè sa a otou Kreyol Jazz la kapab amelyore nivo lavi anpil jèn mizisyen Ayisyen.

Pou pati pa li, Fondasyon Jazz Ayiti a, atravè Joel Widmaier, te di li onore pou l asosye ak yon pwojè konsa bò kote de antite sa yo, tout pandan l ap raple wòl kle li nan difizyon jan mizikal sa a ann Ayiti.

Haïti
Haïti
Haïti

Kanta pou UNESCO, ki ap dirije pwojè sa a, li te vle mete aksan, atravè direktè li ann Ayiti, ke festival sa a fè pati pwojè pou ranfòse relasyon "Eta-Sitwayen" an, ke UNESCO, PNUD ak OIM ap aplike ansanm, epi finanse pa Fon pou Konsolidasyon Lapè a. Anplis de sa, li te klarifye ke pwojè sa a gen pou objaktif pou ankouraje Kreyol Jazz kòm yon jan mizikal distenk, ki ka eksplwate, pou amelyore tradisyon kreyòl yo ak fizyon yo atravè fòm mizik sa a. Tout bagay sa a fè pati yon dinamik koyezyon sosyal, enklizyon jèn yo, ak sipò pou devlopman ekonomik ak kiltirèl.

Pataje
Konsènan otè a
Moise Francois
Moise Francois
Moise Francois

Editè jounalis, powèt ak apranti avoka.

Gade lòt atik Moise Francois
Kite yon kòmantè

Dènye piblikasyon yo

Newsletter

Abòne ak bilten nou an pou w rete enfòme de tout aktivite nou yo ak aktyalite sou Ayiti.

Gen plizyè rezon ki fè yon etranje ka enterese vizite Ayiti

Il y a plusieurs raisons pour lesquelles un ressortissant étranger pourrait être intéressé à visiter Haïti : Culture riche et diversifiée : Haïti possède une culture unique résultant d’un mélange d’influences africaines, européennes (notamment françaises) et caribéennes. Cela se reflète dans sa musique, sa cuisine, son art et ses traditions. Histoire fascinante : Haïti est le premier pays d’Amérique latine et des Caraïbes à avoir obtenu son indépendance en 1804 après une révolte d’esclaves réussie. Son histoire est riche en événements marquants et en figures historiques importantes. Paysages naturels magnifiques : L’île d’Haïti offre une variété de paysages à couper le souffle, allant de plages de sable blanc aux montagnes verdoyantes, en passant par des cascades pittoresques et des îles isolées. Hospitalité des habitants : Les Haïtiens sont connus pour leur chaleur et leur hospitalité envers les visiteurs étrangers, ce qui rend l’expérience de voyage très agréable et enrichissante sur le plan humain. Opportunités pour le tourisme durable : Haïti offre des opportunités pour le tourisme durable, notamment en encourageant les visites qui bénéficient directement aux communautés locales et à la préservation de l’environnement. Exploration de sites historiques : Des sites historiques tels que la Citadelle Laferrière, classée au patrimoine mondial de l’UNESCO, offrent aux visiteurs une chance de découvrir l’architecture coloniale et les vestiges de l’époque précolombienne. Célébrations culturelles vibrantes : Haïti est célèbre pour ses festivals et ses célébrations culturelles colorées tout au long de l’année, comme le Carnaval, où la musique, la danse et les costumes traditionnels sont à l’honneur. En résumé, visiter Haïti peut offrir une expérience culturelle profonde et authentique, ainsi qu’une exploration des beautés naturelles et historiques uniques de cette nation caribéenne.

Ayiti, espas rèv.

Ant rèv ak reyalite ayisyen an: Yon apèl pou inite ak aksyon Anpil gason te reve gwo pou Ayiti. Tousen Louvèti ak Jean Jacques Dessalines se egzanp. Malgre ke men envizib dechire, twal sosyal peyi a te toujou konsidere kòm pi gwo pwojè moun lèt yo te mete an mouvman. Jiska lè sa a, istwa peyi DAyiti rete e rete pou ayisyen espas ki pi apwopwiye pou rèv ak pwopoze libète total e total. Vrèmanvre, Tousen Louvèti te fè rèv amelyore anpil esklav yo. Desalin, bò kote l, te sakrifye tèt li pou endepandans zile nou an (Ayiti-Sen-Domeng). Apre liberasyon nou anba men franse yo, mesye lèt yo te oblije pran lòt chemen pou pwoteje diyite peyi a. Sitiyasyon sa a te montre yon lòt fòm revolisyon tankou powèt lekòl patriyotis la ak patizan tankou: Louis Joseph Janvier, Anténor Firmin, Demesvar Délorme ak Jenerasyon wonn ak Fernand Hibbert, Georges Sylvain tou lekòl endijèn ak Jean Price Mars, Jacques Stephen. Alexis, Roussan Camille elatriye... ki eksprime mekontantman yo nan vide lank. Lè w dekri oswa pentire sitiyasyon peyi a. Plizyè ane ki te premye vin ansent ak Lè sa a, te fèt lide nan bay peyi a souverènte li, pwòp bicolor li, lame li, elatriye li pa t ’fasil epi yo pa t’ kontinye konsa. Ayiti bezwen pou le moman moun rèv, gason ki renmen peyi yo, men ki pa richès peyi sa, moun ki renmen bonè peyi yo, men ki pa malè li yo, gason ki gen pwojè solid, men ki pa espesyalis nan masak yo sèlman enterese nan pòch yo, pito pou kontantman de-ton nou yo, mesye ki dwe goumen kont koripsyon, kont gaspiyaj, kont men envizib etranje yo, kont fòm sa a nan administrasyon piblik ki vize sèlman yon ti gwoup moun nan la. peyi nan detriman popilasyon an, fòm ensekirite sa a ke leta te planifye, sa yo rele boujwazi yo, pouvwa ekonomik ki soti aletranje tankou: Lafrans, USA, Kanada, Brezil. q~Ayiti an 1979 ak tout pouvwa. Yo di Maître Fevry te deklare: Rèv Ayiti pa ka sipòte, ni aksepte solisyon enpwovize ~q. Rèv ayisyen an dwe toujou yon efò ekip. Yon ekip gason ki gen konpetans, vizyon, bon volonte, refleksyon ak meditasyon. q~ Gason ki ka plase enterè pèsonèl yo ak enterè prive yo pase enterè piblik yo. Gason ki vle fè yon nouvo demaraj pou reyalize rèv Jean Jacques Dessalines ak sa Henri Christophe ki te vize ke ayisyen pa anvye okenn lòt peyi nan mond lan pou tout ayisyen ka kontan nan pwòp peyi yo , te chante pwofesè. Lesly Saint Roc Manigat.~q Ayiti cheri nou an, ki te yon fwa pèl Zantiy yo, pa prezan ankò jodi a. Pou sa nou mande tout Ayisyen: timoun, jèn, granmoun ak granmoun, se pou nou mete tèt nou ansanm bra nou, fòs nou, vwa nou ak tout sa nou te kapab fè pou libere peyi nou renmen anpil Ayiti Chérie. Ann chanje reyalite nou ansanm! Viv Ayiti, viv libète lemonn antye.

Dènye piblikasyon yo

Istwa

Istwa

Premye nasyon nwa ki te libere tèt li anba esklavaj ak pran endepandans nan men Lafrans an 1804 e ki te enfliyanse lòt mouvman liberasyon atravè mond lan, enspire lit pou libète ak egalite.

Bote natirèl

Bote natirèl

Ayiti beni ak peyizaj natirèl espektakilè, ki gen ladan plaj sab blan, mòn ak divèsite biyolojik rich.

Eritaj

Eritaj

Ayiti gen yon eritaj istorik rich, ki gen ladan sit tankou Sitadèl Laferrière ak Palè Sans-Souci, ki nan lis UNESCO Mondyal Eritaj.

Kilti

Kilti

Ayiti gen yon kilti rich ak divèsifye, enfliyanse pa eleman Afriken, Ewopeyen yo ak endijèn. Mizik, dans, atizay ak kizin ayisyen yo selebre atravè lemond.

  • +
    • Piblikasyon