contact@haitiwonderland.com+509 36184317

Dekouvri

Panye

Pwodiksyon Sèl an Ayiti: Konesans Tradisyonèl nan Kè Ekonomi lokal la
Pwodiksyon Sèl an Ayiti: Konesans Tradisyonèl nan Kè Ekonomi lokal la
Pwodiksyon Sèl an Ayiti: Konesans Tradisyonèl nan Kè Ekonomi lokal la

Pwodiksyon Sèl an Ayiti: Konesans Tradisyonèl nan Kè Ekonomi lokal la

Pwodiksyon sèl ann Ayiti se yon konesans zansèt ki jwe yon wòl esansyèl nan ekonomi zòn kotyè yo. Rejyon ki pi rekonèt pou pwodiksyon sèl yo se Salines de Petite-Rivière de l’Artibonite, kòt Île de la Gonâve, Salines de Port-au-Prince, osi byen ke kèk pati nan Nò ak Sid -Lès. Pwosesis sa a, ki depann de jeyografi natirèl ak resous maritim peyi a, kontinye ap sipòte kominote lokal yo pandan l ap bay yon pwodui esansyèl nan ekonomi ayisyen an.

Etap pwodiksyon sèl

Faktori sèl an Ayiti swiv yon pwosesis natirèl ki eksplwate pwopriyete klima twopikal la ak resous dlo sale. Men diferan etap pwodiksyon sa a:

1. Ekskavasyon etan: Premye etap la se fouye gwo twou, oswa etan, nan zòn kotyè kote aksè a dlo lanmè fasil. Basen sa yo sèvi kòm resipyan pou dlo lanmè.

2. Fouye yon kanal: Lè sa a, yo fouye yon kanal pou konekte pisin sa yo ak lanmè a.

3. Kite dlo lanmè a evapore: Se konsa dlo lanmè a rete nan solèy la pandan plizyè semèn, ekspoze a chalè twopikal entans. Mèsi a evaporasyon, dlo a gaye piti piti, kite sèlman depo kristal sèl nan pati anba a nan pisin yo.

4. Rekòlte sèl la: Yon fwa dlo a konplètman evapore, pwodiktè yo ka rekòlte kristal sèl yo ki te fòme. Pwosesis sa a se metikuleu epi li pran tan pou asire ke tout depo sèl yo byen ekstrè.

5. Netwaye sèl la: Pou anpeche sèl la fonn pandan transpò, li lave ak dlo sale, ki prezève solidite li pandan y ap retire enpurte.

6. Pwodiksyon milti-pakèt: Pwosesis sa a ka repete plizyè fwa pou asire pwodiksyon kontinyèl nan kantite ase.

7. Depo: Apre rekòt, pakèt sèl yo ak anpil atansyon estoke nan depo anvan yo distribye nan mache lokal yo oswa voye yo pou ekspòtasyon.

Enpòtans sèl nan ekonomi lokal la

Pwodiksyon sèl se plis pase yon aktivite atizanal ann Ayiti. Li se santral nan mwayen poul viv anpil fanmi k ap viv nan rejyon kotyè yo. Sektè ekonomik sa a sipòte nonsèlman pwodiktè sèl, men tou mache lokal ak rejyonal kote yo vann pwodui sa a. Sèl se yon engredyan esansyèl nan rejim ayisyen an, li itilize non sèlman pou sezon asyèt, men tou pou konsève manje nan zòn kote aksè a elektrisite pou refrijerasyon limite.

Anplis de enpòtans domestik li, sèl ayisyen se yon pwodwi ekspòtasyon tou, sitou pou peyi vwazen Karayib yo. Kidonk, pwodiksyon sèl kontribye non sèlman nan oto-sifizans manje nan peyi a, men tou nan komès entènasyonal. Anplis de sa, prezèvasyon konesans tradisyonèl sa a fè li posib pou kenbe yon aktivite zanmitay anviwònman an, paske li depann sitou sou enèji solè pou evaporasyon dlo a.

Pwodiksyon sèl ann Ayiti se yon ansyen aktivite ki kontinye jwe yon wòl enpòtan nan ekonomi lokal la. Sèvi ak teknik tradisyonèl yo pase de jenerasyon an jenerasyon, pwosesis sa a ede sipòte fanmi yo ak enèji kominote bò lanmè yo. Lè li rete fidèl ak metòd natirèl li yo, pwodiksyon sèl an Ayiti enkòpore yon amoni pafè ant eksplwatasyon resous natirèl yo ak prezèvasyon anviwònman an, pandan li se yon sous revni enpòtan pou anpil ayisyen.

Pataje
Konsènan otè a
Grégory Henderson LEFRUIT
Grégory Henderson LEFRUIT
Kite yon kòmantè

Dènye piblikasyon yo

Newsletter

Abòne ak bilten nou an pou w rete enfòme de tout aktivite nou yo ak aktyalite sou Ayiti.

Pap Jazz 2025, yon selebrasyon nan gwo kilti mizik ayisyen an

Dimanch 6 avril 2025, Karibe Convention Center nan Juvénat tounen yon veritab tanp kiltirèl pou fèmen 18yèm edisyon Festival Entènasyonal Jazz Pòtoprens (PAPJAZZ). Ane sa a, festival la te dewoule sou tèm "PAP JAZZ it UP", e se te nan twa sit ki sitiye prensipalman nan komin Pétion-Ville ke festival sa a te dewoule antyèman. Yon referans fèt nan Kwartye Latin, nan Sant Kiltirèl Ayiti-Brezil ak nan Otèl Karibe. Akòz sitiyasyon ki pa twò bon nan sant vil Pòtoprens nan dènye tan yo, yo te oblije abandone sit Enstiti Franse a. Sepandan, nou ka toutafè kalifye 18yèm edisyon Pap Jazz sa a kòm yon siksè. Se vre, festival sa a ki deja tounen yon evènman enpòtan nan ane ayisyen an, te make ane sa a sitou pa gwo rezilyans ak tenasite òganizatè yo ki te kapab adapte yo ak ritm peyi a pou yo ka satisfè festivalye fidèl yo. Malgre kontèks difisil la, festivalye sa yo pa t kite okenn opòtinite pou yo sove soti nan lavi difisil yo gras a mizik. Li enpòtan tou pou sonje ke 18yèm edisyon Pap Jazz la te reyalize apre de fwa li te repoze, nan kòmansman ane sa a, kote dènye a menm te fèt nan mwa mas paske de ensekirite. Se konsa, li apwopriye pou nou kalifye reyalizasyon moniman Foundation Haïti Jazz ak patnè yo kòm yon eksploatasyon eksepsyonèl, paske yo pa t dekouraje e yo te montre yon tenasite eksepsyonèl, pandan y ap adapte yo pou ofri Pòtoprens ak anviwònman li yo moman sa a nan devlopman, malgre doulè gwo vil la, atravè mizik. Yon pwogram ki sou nivo Ane sa a, òganizatè Pap Jazz yo te mete anpil aksan sou sa ke festival la dwe eksepsyonèl. Lè yo konsidere sitiyasyon difisil peyi a ap travèse depi kèk tan, Joelle Widmaier, direktè atistik festival la, te mete aksan sou depi nan konferans pou laprès ke yo te konsyan de sitiyasyon sa a. Se poutèt sa ane sa a, anplis atelye ak pèfòmans atis yo, te gen inisyativ tankou "Jazz pour Timoun" (Jazz pou timoun), "Jazz pour les enfants déplacés à cause de la violence dans les camps" (Jazz pou timoun deplase akòz vyolans nan kan), oswa "Mur de l’engagement" (Miray Angajman). Dènye inisyativ la te gen pou objektif ankouraje festivalye yo pran angajman pou byennèt peyi a atravè yon mesaj ekri ke yo ta pataje pita sou rezo sosyal.

Dènye piblikasyon yo

Istwa

Istwa

Premye nasyon nwa ki te libere tèt li anba esklavaj ak pran endepandans nan men Lafrans an 1804 e ki te enfliyanse lòt mouvman liberasyon atravè mond lan, enspire lit pou libète ak egalite.

Bote natirèl

Bote natirèl

Ayiti beni ak peyizaj natirèl espektakilè, ki gen ladan plaj sab blan, mòn ak divèsite biyolojik rich.

Eritaj

Eritaj

Ayiti gen yon eritaj istorik rich, ki gen ladan sit tankou Sitadèl Laferrière ak Palè Sans-Souci, ki nan lis UNESCO Mondyal Eritaj.

Kilti

Kilti

Ayiti gen yon kilti rich ak divèsifye, enfliyanse pa eleman Afriken, Ewopeyen yo ak endijèn. Mizik, dans, atizay ak kizin ayisyen yo selebre atravè lemond.

  • +
    • Piblikasyon