contact@haitiwonderland.com+509 36184317

Dekouvri

Panye

Yon vwayaj nan kè eritaj prekolonbyen: yon gade dèyè nan evènman siviv Arawak, Taïnos, Ciboney.
Yon vwayaj nan kè eritaj prekolonbyen: yon gade dèyè nan evènman siviv Arawak, Taïnos, Ciboney.
Yon vwayaj nan kè eritaj prekolonbyen: yon gade dèyè nan evènman siviv Arawak, Taïnos, Ciboney.

Yon vwayaj nan kè eritaj prekolonbyen: yon gade dèyè nan evènman siviv Arawak, Taïnos, Ciboney.

Nan dat 5 desanm 2024, Sant Kiltirèl Minisipal Emmanuel Charlemagne ouvri pòt li pou yon jounen inoubliyab ki dedye a listwa ak memwa pèp prekolonbyen Ayiti ak Karayib la. Ki gen tit "Survival Arawak, Taïnos, Ciboney", inisyativ kiltirèl sa a te rasanble pasyone, chèchè ak moun kirye nan yon atmosfè ki rich nan dekouvèt ak emosyon.

Yon Eritaj viv ak pataje

Misyon jou eksepsyonèl sa a se te fè eritaj Arawaks, Tainos ak Ciboneys yo tounen vin viv, souvan yo wè yo te disparèt, men ki anprint yo rete vivan nan sosyete Karayib yo. Atravè yon egzibisyon immersion ak yon konferans kaptivan, evènman an te pèmèt nou fouye nan kè kilti yo, istwa yo ak rezistans yo.

Objektif yo te klè:
- Sensibilize piblik la sou enpòtans pèp sa yo nan listwa Ayiti.
- Ankouraje eritaj yo atravè zafè ak echanj entelektyèl.
- Mete aksan sou enfliyans dirab yo nan tradisyon nou yo, lang nou yo ak pratik kontanporen nou yo.

Yon Egzibisyon Immersion: Atizay ak Istwa nan sèvis la nan memwa

Soti 1:00 p.m. rive 6:00 p.m., vizitè yo te eksplore yon egzibisyon inik kote:
- Afèk natif natal ak repwodiksyon objè pre-Kolonbyen.
- Kat istorik trase migrasyon yo ak lavi chak jou pèp sa yo.
- Travay kontanporen enspire pa eritaj zansèt sa a.

Anbyans immersif la ofri yon bon opòtinite pou konekte ak yon sot pase ki, byenke byen lwen, kontinye defini fondasyon idantite Karayib la.

Yon Konferans eklere ak enspire

Soti 2:30 p.m. rive 4:30 p.m., ekspè pasyone ak elèv yo te kaptive odyans lan lè yo te abòde divès tèm:
- Orijin yo nan Arawaks yo, Tainos ak Ciboneys.
- Fason lavi yo, kwayans yo ak òganizasyon sosyal yo.
- Konsekans kolonizasyon yo ak transmisyon eritaj yo nan sosyete kontanporen yo.

Sou modération Clénèse César, entèvansyon Steeve Antoine ak Niensky M. Metelus yo te fè lwanj patikilyèman pou pwofondè ak klète yo.

Temwayaj Emosyonèlman Chaje

Patisipan yo pa t kache antouzyasm yo:
- Zenzia Hansline Bartley:

Evènman an te pèmèt mwen redekouvwi yon aspè ki bliye nan istwa nou an. Richès kilti Taino se yon trezò ke nou dwe pwoteje epi transmèt.


- Dwinny Belval:

Yon premye istorik pou kominote nou an. Inisyativ sa a se yon bon egzanp pou valorize rasin nou ak idantite nou.

Yon enpak dirab

Pou Steeve Antoine, Konsèvate egzibisyon an, evènman an te make yon pwen vire:

Aktivite sa a te revele enpòtans pou konsève memwa pèp prekolonbyen yo, pandan y ap enspire jèn jenerasyon yo pou yo patisipe nan pwomouvwa eritaj sa a. Inisyativ sa yo non sèlman ranfòse idantite nasyonal nou an, men tou pozisyon nou kòm yon sant kiltirèl nan Karayib la.

Yon avni pwomèt pou memwa kolektif

Evènman "Survival Arawak, Taïnos, Ciboney" te prepare wout pou yon mouvman kiltirèl ak edikasyon esansyèl. Li te raple ke eritaj pèp sa yo pa limite ak zafè oswa istwa istorik, men ke li kontinye ap viv atravè pratik nou yo, kwayans nou yo ak idantite kolektif nou an.

Nan selebre eritaj sa a, Ayiti afime wòl li kòm gadyen yon memwa presye, envite mond lan rekonèt enpòtans rasin prekolonbyen nan istwa Amerik yo ak pi lwen.

Pataje
Konsènan otè a
Appolon Guy Alain
Appolon Guy Alain
Appolon Guy Alain

Full Stack Developer, Créatif, expérimenté, passionné des nouvelles technologies et de l’art.

Gade lòt atik Appolon Guy Alain
Kite yon kòmantè

Dènye piblikasyon yo

Ayiti, yon peyi rich ke yo fè vin pòv

Sitiye nan pati lwès zile Ispanyola, Ayiti se yon peyi ki gen richès natirèl, kiltirèl ak istorik. Malerezman, dèyè bote nan peyizaj li yo, richès nan kilti li yo ak délikatès nan cuisine li yo, gen yon reyalite konplèks make pa dèt endepandans li an ak entèferans ki pèsistan kèk peyi ki jete li nan yon estabilite. b~Bote Natirèl Ayiti~b Ayiti, yo te rele "Pèl Zantiy yo", emèveye ak divèsite peyizaj li yo. Soti nan bèl mòn rive nan rivyè sipan ak plaj sab, peyi a ofri bote natirèl vo selebre. Pi popilè mòn Citadelle Laferrière yo ak kaskad dlo entérésan Bassin-Bleu yo se jis kèk egzanp bèl bagay ki karakterize nasyon sa a. b~Yon Kilti Rich Et Divers~b Ayiti kanpe pou kilti pwosede ki vib e divès li. Yon eritaj nan enfliyans Afriken, franse ak endijèn, mizik ayisyen, dans ak atizay reflete yon fizyon inik. Festival kolore, tankou Kanaval, se selebrasyon richès kiltirèl sa a, ki atire vizitè ki soti nan tout mond lan. b~Delicious Cuisine~b Cuisine ayisyen an, bon gou ak pikant, se yon lòt aspè ki merite selebre. Asyèt tankou griot, diri kolan, ak soup lejand joumou, tradisyonèlman prepare pou komemore endepandans, se tout plezi gastronomik ki demontre entèlijans gastronomik peyi a. b~Trezò Eritaj ak Plaj Paradi~b Trezò eritaj Ayiti a, tankou rès Palè Sans-Souci ak Sitadèl Laferrière, ki nan lis UNESCO Mondyal Eritaj, se temwayaj sou grandè achitekti tan pase Ayiti. An menm tan an, plaj tankou Labadee ak Jacmel ofri azil lapè ak dlo kristal klè, atire vwayajè k ap chèche yon paradi twopikal. b~Yon istwa kaptivan~b Istwa Ayiti a tou de kaptivan ak trajik. Se te premye peyi nan Amerik yo ki te pran endepandans li, an 1804, apre yon revòlt esklav vanyan gason. Sepandan, endepandans sa a te vini ak yon gwo pri finansye. Lafrans te mande gwo konpansasyon, konsa mete fondasyon dèt etranje Ayiti. b~Dèt Endepandans ak Entèferans Etranje~b Malgre trezò sa yo, Ayiti ap lite ak reyalite dèt endepandans li. Apre li te genyen libète li, peyi a te oblije peye Lafrans yon sòm konsiderab nan konpansasyon pou pèt ki asosye ak abolisyon esklavaj la. Dèt sa a te yon gwo fado ekonomik pou Ayiti, ki anpeche devlopman li. Anplis de sa, entèferans etranje kontinye kreye defi enpòtan. Entèvansyon eksteryè politik ak ekonomik yo souvan kontribye nan enstabilite peyi a, anpeche kapasite li pou konstwi yon avni dirab pou sitwayen li yo. b~An konklizyon~b Ayiti rete yon peyi ki gen plizyè richès, men defi li yo pèsiste. Malgre bote natirèl li, kilti rich ak istwa kaptivan, nasyon an bezwen sipò entènasyonal eklere ak solisyon dirab pou simonte obstak ki kanpe nan wout li. Richès Ayiti chita non sèlman nan peyizaj mayifik li yo, men tou nan potansyèl pèp li a pou yo reziste ak pwospere malgre defi ki pèsistan.

Newsletter

Abòne ak bilten nou an pou w rete enfòme de tout aktivite nou yo ak aktyalite sou Ayiti.

Nwèl an Ayiti: Ant maji, dekouvèt ak espesyalite

Klòch klòch yo k ap sonnen ak kè kontan nan lari ann Ayiti pandan sezon fèt la ap pwoche. Nwèl se yon tan majik lè lari yo klere, fanmi yo rasanble ak yon atmosfè cho anvayi zile a. Ant tradisyon, dekouvèt kiltirèl ak fèt goumè, Nwèl an Ayiti pwomèt yon eksperyans inik. b~Majik Limyè ak Dekorasyon~b Depi nan kòmansman mwa desanm, Ayiti dekore ak limyè briyan ak dekorasyon fèt. Mache yo vin vivan ak girland chatwayant, zetwal k ap klere ak pye pichpen òneman. Lari yo nan Pòtoprens nan Jakmèl klere ak yon maji espesyal, envite moun nan lokalite ak vizitè yo plonje tèt yo nan lespri a fèstivite. b~Tradisyon Ayiti nan Nwèl~b Nwèl an Ayiti selebre ak yon konbinezon inik nan tradisyon relijye ak koutim lokal yo. Mès minwi se yon tradisyon ki byen anrasinen, ki atire adoratè yo nan legliz pou selebre nesans Jezi nan yon atmosfè vibran nan chante ak lapriyè. Yon tradisyon popilè se "Dawn Mass" ki fèt nan douvanjou 25 desanm. Fidèl yo reyini pou akeyi Jou Nwèl ak yon ferveur espesyal, ki temwaye espirityalite pwofon ki anvayi fèt yo. Fèstivite yo pa limite a legliz. Parad nan lari, dans popilè ak konsè yo komen, kreye yon atmosfè lajwa nan tout peyi a. Mizik tradisyonèl ayisyen, tankou konpa dirèk ak vodou, ajoute yon dimansyon espesyal nan selebrasyon sa yo. b~Dekouvèt Kiltirèl: Atizana Ayisyen~b Nwèl se tou yon opòtinite ideyal pou dekouvri atizana inik ayisyen. Mache Nwèl yo ofri yon varyete de atizana, tankou eskilti an bwa, penti vivan, atik fè fòje ak bijou tradisyonèl yo. Travay atistik sa yo reflete talan atistik pèp ayisyen an epi yo bay kado inik ak sans. Mache lokal yo, tankou mache Ferrier nan Okap ak mache Jakmèl, se kote esansyèl pou dekouvri otantisite atizana ayisyen an. Acha sa yo ede tou sipòte atis lokal yo ak ekonomi kominote a. b~Fete Goumèt: Cuisine Nwèl~b Nwèl an Ayiti se yon selebrasyon gastronomik tou. Fanmi yo rasanble alantou tab fèstivite ki chaje ak plezi tradisyonèl gastronomik. "Joumou soup", yon soup joumou, se yon espesyalite esansyèl nan sezon fèt la. Asyèt vyann kochon, ti mouton ak poul yo komen tou, akonpaye pa diri ak legim lokal yo. Desè tradisyonèl yo, tankou "Pen patat" ak "Tablèt Pistach," ajoute yon touche dous nan selebrasyon an. Fwi twopikal, tankou mango ak bannann, souvan prezan tou sou tab Nwèl la, raple richès divèsite biyolojik ayisyen an. Nwèl an Ayiti se yon selebrasyon vibran ki melanje majik limyè, tradisyon relijye, atizana lokal ak cuisine bon gou. Se yon epòk kote lajwa ak jenerozite se nan pwen enpòtan, e lè Ayisyen louvri kè yo pou pataje maji sezon an ak mond lan.

Dènye piblikasyon yo

Istwa

Istwa

Premye nasyon nwa ki te libere tèt li anba esklavaj ak pran endepandans nan men Lafrans an 1804 e ki te enfliyanse lòt mouvman liberasyon atravè mond lan, enspire lit pou libète ak egalite.

Bote natirèl

Bote natirèl

Ayiti beni ak peyizaj natirèl espektakilè, ki gen ladan plaj sab blan, mòn ak divèsite biyolojik rich.

Eritaj

Eritaj

Ayiti gen yon eritaj istorik rich, ki gen ladan sit tankou Sitadèl Laferrière ak Palè Sans-Souci, ki nan lis UNESCO Mondyal Eritaj.

Kilti

Kilti

Ayiti gen yon kilti rich ak divèsifye, enfliyanse pa eleman Afriken, Ewopeyen yo ak endijèn. Mizik, dans, atizay ak kizin ayisyen yo selebre atravè lemond.

  • +
    • Piblikasyon