contact@haitiwonderland.com+509 36184317

Dekouvri

Panye

Okap Dynamique Film: Nouvo Jenerasyon an k ap Redefini Sinema Ayisyen an
Okap Dynamique Film: Nouvo Jenerasyon an k ap Redefini Sinema Ayisyen an
Okap Dynamique Film: Nouvo Jenerasyon an k ap Redefini Sinema Ayisyen an
  • Sinema
  • 30 Septanm 2025
  •     4

Okap Dynamique Film: Nouvo Jenerasyon an k ap Redefini Sinema Ayisyen an

Dekouvri kijan Okap Dynamique Film ap transfòme Kap-Ayisyen an kapital sinema Ayisyen an avèk kout fim ki genyen prim ak jèn ki enspire.

Kap-Ayisyen se pa sèlman yon vil istorik ak kiltirèl, li ap vin tounen yon tè fètil tou pou sinema Ayisyen an. Nan kè eksitasyon sa a te fèt Okap Dynamique Film (ODF), yon inisyativ ki pwouve ke pasyon ak kreyativite ka bay gwo pwojè lavi, menm avèk mwayen modès.

Yon Avanti ki Fèt ak Pasyon

ODF se fwi enèji ak talan jèn rezidan Kap-Ayisyen ki detèmine pou bay sinema yon nouvo vwa an Ayiti. Tout bagay te kòmanse gras a vizyon Sévère Mickha Makaël ak Simon Bruce Wily, ansanm ak Jefté Ismaël Oreste ak Sévère Rapha Makaël, ki te estriktire epi bay pwojè a lavi. Avèk kat pyonye sa yo, avanti sinematik la te ofisyèlman kòmanse.

Yon Kòmansman Pwomèt ak Deja Rekonesans Entènasyonal

Apre yo te fin reyalize DERAN, yon premye kout fim remakab, ODF te fè gwo bri ak L’Éveil de la Flamme, ki te chwazi pou Festival Fim Nikon an Frans. Rekonesans entènasyonal sa a te pwouve ke talan Ayisyen an ka briye pi lwen pase fwontyè yo.

Fòme ak Enspire Jèn Kap-Ayisyen yo

Konsyan ke sinema se yon zouti transmisyon ak fòmasyon tou, ODF ofri atelye aktè ak kaskad fizik bay jèn Kap-Ayisyen ak zòn alantou a. Apati sesyon fòmasyon sa yo, konkou Okap Dynamique Court-Métrage Film Challenge la te fèt, ki te revele nouvo talan tankou Alusma Marc Jovenel, Jacques Stanley, Duvisien Emmanuel, ak Nercitha Morisset.

Rekonesans Nasyonal: Libète ak Lanmò

An 2024, ODF te patisipe nan Festival LAKAYWOOD la, yon rasanbleman entènasyonal kout fim Ayisyen yo. Fim yo a, Libète ou Lanmò, te genyen 2yèm Pri Nasyonal la ak Prim Meyè Fim Aksyon an, sa ki konfime fòs k ap grandi kolektif la.

Lonbray Fwontyè a: Yon Pa nan Lavni

Jodi a, ODF fè yon nouvo pa annavan ak dènye kout fim li a: Lonbray Fwontyè a, ko-reyalize pa Jefté Ismaël Oreste ak Fils-Aimé Pakison Samuel. Filme prensipalman nan Ouanaminthe, fim sa a senbolize anbisyon ODF la:

- Rann sinema aksesib a tout moun,
- Bay jèn yo yon espas pou yo eksprime tèt yo,
- Bati yon endistri sinema Ayisyen ki solid e enklizif.

Premye pwojeksyon an ap fèt 4 oktòb 2025, nan Ouanaminthe, yon evènman ki pral make yon etap enpòtan nan listwa inisyativ la.

Yon envitasyon pou kwè nan lavni sinema Ayisyen an

Avèk L’Ombre de la Frontière, ODF voye yon doub mesaj:

Yon apèl a espwa, ki montre ke sinema Ayisyen an kapab yon sous sans ak yon avni.

Yon apèl a aksyon, pou Ayisyen yoe sitou jèn yopou yo patisipe nan domèn kreyatif ak plen opòtinite sa a.

ODF, yon souf lè fre pou kilti Ayisyen an

Nan kèk ane sèlman, Okap Dynamique Film etabli tèt li kòm yon aktè kle nan renesans sinema Ayisyen an. Chemen yo demontre ke avèk pasyon, pèseverans, ak yon vizyon klè, li posib pou transfòme rèv yon jèn moun an yon vrè mouvman kiltirèl.

Anbisyon yo klè: fè sinema Ayisyen an pa sèlman yon vitrin kilti nasyonal la, men tou yon zouti pou inite, kreyativite, ak opòtinite pou tout jèn Ayisyen yo.

Pataje
Konsènan otè a
Appolon Guy Alain
Appolon Guy Alain
Appolon Guy Alain

Full Stack Developer, Créatif, expérimenté, passionné des nouvelles technologies et de l’art.

Gade lòt atik Appolon Guy Alain
Joseph Chelande-Flore

OKAP DYNAMIQUE FILM Toujours et encore plus loin.

30 Septanm 2025 | 06:32:19 PM
Joseph Chelande-Flore

OKAP DYNAMIQUE FILM Toujours et encore plus loin.

30 Septanm 2025 | 06:32:59 PM
Rich'art

L'art cinématographique a une adresse : Okap Dynamique Film.

01 Oktòb 2025 | 03:11:01 PM
Duvem

Okap Dynamique Film (ODF), est très prometteur pour l'avenir du cinéma en Haïti. Malgré les divers problèmes auxquels fait face le pays, on peut croire encore à un certain demain pour la survie du septième art dans le pays.
Je peux l'affirmer, il existe vraiment un moyen de sortir du cahos et le cinéma peut grandement influencer les pensée qui ouvriront la voie.
Bravo ODF!

01 Oktòb 2025 | 08:39:15 PM
Kite yon kòmantè

Dènye piblikasyon yo

Ayiti, yon peyi rich ke yo fè vin pòv

Sitiye nan pati lwès zile Ispanyola, Ayiti se yon peyi ki gen richès natirèl, kiltirèl ak istorik. Malerezman, dèyè bote nan peyizaj li yo, richès nan kilti li yo ak délikatès nan cuisine li yo, gen yon reyalite konplèks make pa dèt endepandans li an ak entèferans ki pèsistan kèk peyi ki jete li nan yon estabilite. b~Bote Natirèl Ayiti~b Ayiti, yo te rele "Pèl Zantiy yo", emèveye ak divèsite peyizaj li yo. Soti nan bèl mòn rive nan rivyè sipan ak plaj sab, peyi a ofri bote natirèl vo selebre. Pi popilè mòn Citadelle Laferrière yo ak kaskad dlo entérésan Bassin-Bleu yo se jis kèk egzanp bèl bagay ki karakterize nasyon sa a. b~Yon Kilti Rich Et Divers~b Ayiti kanpe pou kilti pwosede ki vib e divès li. Yon eritaj nan enfliyans Afriken, franse ak endijèn, mizik ayisyen, dans ak atizay reflete yon fizyon inik. Festival kolore, tankou Kanaval, se selebrasyon richès kiltirèl sa a, ki atire vizitè ki soti nan tout mond lan. b~Delicious Cuisine~b Cuisine ayisyen an, bon gou ak pikant, se yon lòt aspè ki merite selebre. Asyèt tankou griot, diri kolan, ak soup lejand joumou, tradisyonèlman prepare pou komemore endepandans, se tout plezi gastronomik ki demontre entèlijans gastronomik peyi a. b~Trezò Eritaj ak Plaj Paradi~b Trezò eritaj Ayiti a, tankou rès Palè Sans-Souci ak Sitadèl Laferrière, ki nan lis UNESCO Mondyal Eritaj, se temwayaj sou grandè achitekti tan pase Ayiti. An menm tan an, plaj tankou Labadee ak Jacmel ofri azil lapè ak dlo kristal klè, atire vwayajè k ap chèche yon paradi twopikal. b~Yon istwa kaptivan~b Istwa Ayiti a tou de kaptivan ak trajik. Se te premye peyi nan Amerik yo ki te pran endepandans li, an 1804, apre yon revòlt esklav vanyan gason. Sepandan, endepandans sa a te vini ak yon gwo pri finansye. Lafrans te mande gwo konpansasyon, konsa mete fondasyon dèt etranje Ayiti. b~Dèt Endepandans ak Entèferans Etranje~b Malgre trezò sa yo, Ayiti ap lite ak reyalite dèt endepandans li. Apre li te genyen libète li, peyi a te oblije peye Lafrans yon sòm konsiderab nan konpansasyon pou pèt ki asosye ak abolisyon esklavaj la. Dèt sa a te yon gwo fado ekonomik pou Ayiti, ki anpeche devlopman li. Anplis de sa, entèferans etranje kontinye kreye defi enpòtan. Entèvansyon eksteryè politik ak ekonomik yo souvan kontribye nan enstabilite peyi a, anpeche kapasite li pou konstwi yon avni dirab pou sitwayen li yo. b~An konklizyon~b Ayiti rete yon peyi ki gen plizyè richès, men defi li yo pèsiste. Malgre bote natirèl li, kilti rich ak istwa kaptivan, nasyon an bezwen sipò entènasyonal eklere ak solisyon dirab pou simonte obstak ki kanpe nan wout li. Richès Ayiti chita non sèlman nan peyizaj mayifik li yo, men tou nan potansyèl pèp li a pou yo reziste ak pwospere malgre defi ki pèsistan.

Newsletter

Abòne ak bilten nou an pou w rete enfòme de tout aktivite nou yo ak aktyalite sou Ayiti.

Dènye piblikasyon yo

Istwa

Istwa

Premye nasyon nwa ki te libere tèt li anba esklavaj ak pran endepandans nan men Lafrans an 1804 e ki te enfliyanse lòt mouvman liberasyon atravè mond lan, enspire lit pou libète ak egalite.

Bote natirèl

Bote natirèl

Ayiti beni ak peyizaj natirèl espektakilè, ki gen ladan plaj sab blan, mòn ak divèsite biyolojik rich.

Eritaj

Eritaj

Ayiti gen yon eritaj istorik rich, ki gen ladan sit tankou Sitadèl Laferrière ak Palè Sans-Souci, ki nan lis UNESCO Mondyal Eritaj.

Kilti

Kilti

Ayiti gen yon kilti rich ak divèsifye, enfliyanse pa eleman Afriken, Ewopeyen yo ak endijèn. Mizik, dans, atizay ak kizin ayisyen yo selebre atravè lemond.

  • +
    • Piblikasyon